naravna vzgoja
Občutek imam, da je pojem čustvenega navezovanja otroka na starše, v slovenskem prostoru nekaj precej novega. V vsakem primeru se o tem ne govori veliko, če sploh se. Vendar je ravno otrokova navezanost tista, ki nam staršem omogoča, da ga vzgojimo. Podobno velja tudi za poučevanje otroka, kasneje, ko je ta v šoli.
Vzgoja je zahtevna naloga. Skozi čas so strokovnjaki razvili različne metode in strategije, ki naj bi staršem pomagale pri vzgoji svojih otrok. Po mnenju kanadskega razvojnega psihologa dr. Gordona Neufelda strategije niso tisto, kar starši potrebujemo. Strategije so namreč preveč določene in omejene, da bi lahko staršem učinkovito pomagale pri tako zahtevnih in kompleksnih nalogah, kot sta starševstvo in vzgoja. Poleg tega delajo strategije starše odvisne od strokovnjakov, ki jih priporočajo. Starševstvo je namreč predvsem odnos in odnosov ne moremo graditi in izgraditi s strategijami. Osnova odnosov je intuicija. Teh sedem načel, o katerih smo že govorili v prejšnjem članku, ki si ga lahko preberete tukaj, služi temu, da se v starših 'zbudi' starševska intuicija, ki jo posedujemo vsi. Starši ne potrebujemo posebnih sposobnosti ali strategij, temveč sočutje, načela in vpogled. Ostalo bo sledilo samo po sebi - vendar nihče ne pravi, da bo lahko.
Le malo staršev ve, kako biti starš, preden postanejo starši. Postati oz. biti starš zahteva proces, ki je poln vzponov in padcev. Za uspešno starševstvo je prvi pogoj otrokova navezanost na nas, starše. Poleg tega moramo biti starši fleksibilni in voljni sprememb in napredka. Slej ko prej bomo ugotovili, da določene stvari, ki jih počnemo oz. se jih poslužujemo ne delujejo in takrat si moramo to tudi priznati. Občutki neuspeha so torej del procesa, ki si jih moramo dopustiti čutiti. Če bomo namreč čustveno otrdeli ali postali hladni, bo to oviralo naš starševski razvoj, naša vzgoja pa bo neučinkovita.
Zato bi teh sedem načel lahko imenovali tudi 7 'vaj' za starše. Te namreč vsebujejo vadbo sposobnosti obvladovanja lastnih impulzov in vzgibov in sistematično delo za dosego cilja, ki smo si ga zadali. Če nismo sposobni obvladovati samega sebe, potem tudi ne bomo zmogli obvladovati otroka. V sebi moramo najti sočutje do samega sebe, da ga bomo lahko začutili do otroka.
Disciplina in vzgoja se ne smeta vršiti v sovražnem duhu. Starši in otroci si ne stojimo nasproti. Otroci se rodijo nezreli in nevzgojeni, vendar to ni njihova krivda; niso krivi, če so podvrženi vzgibom in impulzom in če ne izpolnijo naših, pa čeprav upravičenih, pričakovanj. Vzgoja in discipliniranje se morata vršiti v kontekstu povezave, odnosa med otrokom in staršem. Na srečo imamo starši pri vzgoji mogočnega zaveznika - naravo.
Ni potrebno, da vse storimo sami. Del razvojne zasnove sta namreč tudi red in disciplina. Nekateri naravni razvojni procesi otroka spontano korigirajo. Del starševske naloge je torej, da starši sodelujemo z naravo in ne delujemo proti njej. Najpomembnejši izmed njih je proces navezovanja, pomembni pa so tudi proces 'nastajanja' (emergent process) - otrokova notranja potreba samoizpopolnjevanja, proces prilagajanja - sposobnost učenja preko napak, in integrativni proces - sposobnost tolerance mešanih (ali nasprotujočih si) občutkov in idej. Vsak izmed teh mehanizmov naravnega razvoja korigira in vnaša red v otrokovo obnašanje. Problem nastane le takrat, ko je razvoj popačen ali se kje zatakne.
Sedem načel naravne vzgoje, ki jih priporoča dr. Gordon Neufeld, niso nikakršni nespremenljivi predpisi. So vrednote, h katerimi lahko stremimo, ideje, na katere se lahko spomnimo in opremo takrat, ko smo soočeni s težko vzgojno situacijo in se zdi, da ne bo pomagalo nič drugega kot staromodno kaznovanje z izolacijo, vpitjem ali celo tepežem.
Naslednjič sledi opis prvega načela naravne vzgoje: Kadar želite korigirati otrokovo obnašanje, uporabite že obstoječo navezanost, namesto ločitve oz. izolacije.
Gita MAteja de Laat
29.12.2013
Vzgoja je zahtevna naloga. Skozi čas so strokovnjaki razvili različne metode in strategije, ki naj bi staršem pomagale pri vzgoji svojih otrok. Po mnenju kanadskega razvojnega psihologa dr. Gordona Neufelda strategije niso tisto, kar starši potrebujemo. Strategije so namreč preveč določene in omejene, da bi lahko staršem učinkovito pomagale pri tako zahtevnih in kompleksnih nalogah, kot sta starševstvo in vzgoja. Poleg tega delajo strategije starše odvisne od strokovnjakov, ki jih priporočajo. Starševstvo je namreč predvsem odnos in odnosov ne moremo graditi in izgraditi s strategijami. Osnova odnosov je intuicija. Teh sedem načel, o katerih smo že govorili v prejšnjem članku, ki si ga lahko preberete tukaj, služi temu, da se v starših 'zbudi' starševska intuicija, ki jo posedujemo vsi. Starši ne potrebujemo posebnih sposobnosti ali strategij, temveč sočutje, načela in vpogled. Ostalo bo sledilo samo po sebi - vendar nihče ne pravi, da bo lahko.
Le malo staršev ve, kako biti starš, preden postanejo starši. Postati oz. biti starš zahteva proces, ki je poln vzponov in padcev. Za uspešno starševstvo je prvi pogoj otrokova navezanost na nas, starše. Poleg tega moramo biti starši fleksibilni in voljni sprememb in napredka. Slej ko prej bomo ugotovili, da določene stvari, ki jih počnemo oz. se jih poslužujemo ne delujejo in takrat si moramo to tudi priznati. Občutki neuspeha so torej del procesa, ki si jih moramo dopustiti čutiti. Če bomo namreč čustveno otrdeli ali postali hladni, bo to oviralo naš starševski razvoj, naša vzgoja pa bo neučinkovita.
Zato bi teh sedem načel lahko imenovali tudi 7 'vaj' za starše. Te namreč vsebujejo vadbo sposobnosti obvladovanja lastnih impulzov in vzgibov in sistematično delo za dosego cilja, ki smo si ga zadali. Če nismo sposobni obvladovati samega sebe, potem tudi ne bomo zmogli obvladovati otroka. V sebi moramo najti sočutje do samega sebe, da ga bomo lahko začutili do otroka.
Disciplina in vzgoja se ne smeta vršiti v sovražnem duhu. Starši in otroci si ne stojimo nasproti. Otroci se rodijo nezreli in nevzgojeni, vendar to ni njihova krivda; niso krivi, če so podvrženi vzgibom in impulzom in če ne izpolnijo naših, pa čeprav upravičenih, pričakovanj. Vzgoja in discipliniranje se morata vršiti v kontekstu povezave, odnosa med otrokom in staršem. Na srečo imamo starši pri vzgoji mogočnega zaveznika - naravo.
Ni potrebno, da vse storimo sami. Del razvojne zasnove sta namreč tudi red in disciplina. Nekateri naravni razvojni procesi otroka spontano korigirajo. Del starševske naloge je torej, da starši sodelujemo z naravo in ne delujemo proti njej. Najpomembnejši izmed njih je proces navezovanja, pomembni pa so tudi proces 'nastajanja' (emergent process) - otrokova notranja potreba samoizpopolnjevanja, proces prilagajanja - sposobnost učenja preko napak, in integrativni proces - sposobnost tolerance mešanih (ali nasprotujočih si) občutkov in idej. Vsak izmed teh mehanizmov naravnega razvoja korigira in vnaša red v otrokovo obnašanje. Problem nastane le takrat, ko je razvoj popačen ali se kje zatakne.
Sedem načel naravne vzgoje, ki jih priporoča dr. Gordon Neufeld, niso nikakršni nespremenljivi predpisi. So vrednote, h katerimi lahko stremimo, ideje, na katere se lahko spomnimo in opremo takrat, ko smo soočeni s težko vzgojno situacijo in se zdi, da ne bo pomagalo nič drugega kot staromodno kaznovanje z izolacijo, vpitjem ali celo tepežem.
Naslednjič sledi opis prvega načela naravne vzgoje: Kadar želite korigirati otrokovo obnašanje, uporabite že obstoječo navezanost, namesto ločitve oz. izolacije.
Gita MAteja de Laat
29.12.2013
